Poletne Globine so v času oratorijskih tednov, ki se odvijajo po Sloveniji, segle v svoj bogat arhiv. O letošnji oratorijski temi smo namreč že govorili. Domišljijski svet angleškega pisatelja Tolkiena je namreč prežet s krščanskimi sporočili. Če vas zanima, kaj v poletnih dneh 2023 poslušajo in o čem skupaj z animatorji razglabljajo otroci ali vnuki, prisluhnite pogovoru z dobrima poznavalcema Hobita. Gosta sta bila gimnazijski profesor geografije in zgodovine Rok Kastelic in draveljski župnik p. Primož Jakop.
Poletne Globine so v času oratorijskih tednov, ki se odvijajo po Sloveniji, segle v svoj bogat arhiv. O letošnji oratorijski temi smo namreč že govorili. Domišljijski svet angleškega pisatelja Tolkiena je namreč prežet s krščanskimi sporočili. Če vas zanima, kaj v poletnih dneh 2023 poslušajo in o čem skupaj z animatorji razglabljajo otroci ali vnuki, prisluhnite pogovoru z dobrima poznavalcema Hobita. Gosta sta bila gimnazijski profesor geografije in zgodovine Rok Kastelic in draveljski župnik p. Primož Jakop.
Tokrat smo v oddaji spregovorili o krščanskih sporočilih, ki jih prinašajo Tolkienova dela, posebej smo se osredotočili na knjigo Hobit ali Tja in spet nazaj. Z nami sta bila draveljski župnik p. Primož Jakop in srednješolski profesor Rok Kastelic. Podala sta zanimiv vpogled v “svet, v katerem se zdi, da je vera povsod, brez očitnega vira, tako kot svetloba iz nevidne luči.”
Tokrat smo v oddaji spregovorili o krščanskih sporočilih, ki jih prinašajo Tolkienova dela, posebej smo se osredotočili na knjigo Hobit ali Tja in spet nazaj. Z nami sta bila draveljski župnik p. Primož Jakop in srednješolski profesor Rok Kastelic. Podala sta zanimiv vpogled v “svet, v katerem se zdi, da je vera povsod, brez očitnega vira, tako kot svetloba iz nevidne luči.”
Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.